Če sprejmemo oblak kot zaveznika in verjamemo, da so podatki razporejeni na več lokacijah, tako da iz njih praktično ni mogoče sestaviti podobe izvirnih podatkov – kar je največja težava nasprotnikov oblačnih rešitev –, potem pridemo do najučinkovitejše današnje metode zaščite podatkov: modela 3‑2‑1. To pomeni, da imamo tri kopije na dveh različnih napravah, od katerih se ena nahaja v geografsko ločeni strukturi, ki ni fizično povezana s primarno
omrežno infrastrukturo.
Celoten članek iz revije Moderní řízení najdete tukaj
Avtor članka: Uredništvo ZEBR.ai



