Navadili smo se, da se tehnologije zelo hitro spreminjajo, vendar je bil izbruh epidemije tako presenetljiv, da se nanj niti sicer prilagodljiva IT-panoga ni mogla ustrezno odzvati. Postopno povečevanje deleža ljudi, ki delajo od doma, zaposleni v režimu sick days, prilagodljiv delovni čas – vse to je tehnološko obvladljivo. Toda položaj, ko se večina podjetja znajde na delu od doma, je za IT-skrbnike ali zunanje ponudnike IT-storitev postal v bistvu »disruptiven« dogodek.
Omrežja podjetij so nenadoma povsem spremenila svojo topografijo, pretok podatkov je začel potekati prek nezavarovanih povezav in iz nezavarovanih naprav, številni uporabniki pa naenkrat niso imeli dostopa do vseh potrebnih informacij, shranjenih v omrežju podjetja. Poleg vsega so IT-skrbniki izgubili celovit dostop do službenih uporabniških računalnikov in je v primeru njihovih okvar ali nedelovanja zdaj zelo težko pridobiti drugačen kot oddaljeni dostop.
Remote Assistance
Računalniki z operacijskim sistemom Windows omogočajo dve različni vrsti oddaljenih povezav na osnovi RDP (remote desktop protocol) – remote desktop in remote assistance. Obe povezavi sta si podobni in IT-administratorji za vzpostavitev oddaljene povezave uporabljajo oba načina, vendar se motivacija za njuno uporabo in varnostne zahteve razlikujejo. IT-skrbniki način remote assistance uporabljajo predvsem za tehnično podporo. Uporabnik računalnika povabi tehnika k oddaljeni povezavi, da lahko preveri delovanje uporabniškega računalnika in izvede prilagoditve oziroma odpravi težave. Brez povabila in njegovega sprejetja se tehnik ne more prijaviti v oddaljeni računalnik.
Če nastavitve računalnika to omogočajo, oddaljeni uporabnik svojemu računalniku omogoči skupno rabo s tehnikom, ki lahko nato dostopa do njegovih datotek, jih odpira in s svojo tipkovnico ter miško vnaša nove podatke. Ta funkcija je izjemno uporabna predvsem v primerih, ko mora administrator na daljavo reševati težave, katerih del sta preverjanje registrov ali skeniranje računalnika. Pri remote assistance tako uporabnik kot skrbnik vidita isti zaslon in sta sodelujoča udeleženca procesa.
Remote Desktop
Pri standardni povezavi Windows remote desktop se zaslon na uporabniškem računalniku nasprotno zaklene takoj, ko je povezava vzpostavljena. To pomeni, da je slikovni izhod viden samo na oddaljeno povezanem računalniku. Remote desktop oddaljenemu delavcu omogoča pridobitev popolnega nadzora nad računalnikom ne glede na lokacijo, s katere dostopa do njega.
Čeprav je vse prikazano na oddaljenem računalniku, vse računske operacije izvaja upravljani računalnik. Oddaljeni delavec s svojo tipkovnico in miško pošilja vnose ter v zameno prejema slikovni oziroma zvočni izhod. Ko se na primer nekdo na ta način na daljavo poveže z drugim računalnikom, lahko datoteke shranjuje na njegov trdi disk. Če pa jih želi imeti na voljo tudi na disku svojega računalnika, jih mora pred prekinitvijo povezave prenesti.
Povezava remote desktop se bolj kot za tehnično podporo uporablja za povečanje produktivnosti zaposlenih, saj omogoča, da svoj računalnik od koder koli povežejo z drugim računalnikom na delovnem mestu. Z določenimi konfiguracijskimi nastavitvami se lahko povežejo tudi prek interneta povsem zunaj omrežja podjetja, na primer iz domače pisarne. Tipičen primer je dostop do informacij, shranjenih na enem specifičnem računalniku v pisarni, do katerega uporabniki nimajo fizičnega dostopa. Oddaljeni dostop je tako najboljša razpoložljiva rešitev.
Varnost oddaljenih povezav
Ne glede na to, ali se povezujemo s pomočjo remote assistance ali remote desktop, je pomemben dejavnik varnost. Pri vzpostavljanju oddaljene povezave nastane vrsta potencialnih ranljivosti, ki lahko ogrozijo oba povezana računalnika in posledično tudi celotno omrežje podjetja. Računalnik, s katerim se povezujemo na daljavo, je namreč zavarovan le toliko, kolikor je zavarovana sama povezava.
Obe omenjeni vrsti oddaljene povezave lahko postaneta predmet kibernetskega napada, vendar se v nečem razlikujeta. Pri remote assistance je na drugi strani povezave vedno nekdo prisoten. Pri tehnični podpori se predvideva, da uporabnika ne bo izpostavljala kibernetskim tveganjem, temveč ga bo bolje zaščitila. Uporabnik mora nato oddaljenega delavca najprej povabiti k povezavi in ga lahko ves čas seje spremlja.
Remote desktop takšnega nadzora nima in ga zaposleni danes pogosto uporabljajo na način, ki lahko vodi v nevarne situacije. Zato se na primer v zadnjem času srečujemo s povečanim zanimanjem podjetij za rešitve VPN, ki omogočajo šifriranje povezave in zagotavljanje njene varnosti. Upoštevati je treba, da če hekerji pridobijo IP-naslov računalnika, ki lahko vzpostavlja oddaljene povezave, morajo nato le še nekako pridobiti prijavne podatke. Zato je poleg tega pomembno imeti vzpostavljena pravila za upravljanje dostopa, da šibka uporabniška gesla ne povečujejo tveganja napada.
Zahteve za specializirane rešitve
Za upravljanje oddaljenega dostopa obstajajo specializirane rešitve; med ponudniki upravljanih storitev je priljubljen na primer SolarWinds Take Control, znan pa je tudi TeamViewer. Kakovostne rešitve za upravljanje oddaljenega dostopa vključujejo osnovne in napredne varnostne funkcionalnosti:
● Shema Elliptic Curve Diffie-Hellman (ECDH), ki omogoča varno deljenje med dvema končnima točkama
● Možnost določanja IP-naslovov z dostopom do določenega orodja
● Standardi naprednega šifriranja podatkov (AES) 256 med prenosom in zunaj njega
● Večstopenjsko preverjanje pristnosti
● Vzpostavljanje varnih sej
● Samodejno brisanje odložišča po koncu seje
● Preprečevanje prekinitve povezave zaradi načina auto-sleep in auto-lock ali neaktivnosti
Upravljanje oddaljenega dostopa je eno izmed varnostnih področij, ki je zaradi koronavirusa hitro pridobilo na pomenu. Danes ga vse pogosteje ponujajo ponudniki upravljanih storitev, ki se tako odzivajo na potrebe svojih strank po vzpostavljanju varnih oddaljenih dostopov.
Štěpán Bínek
Članek je bil objavljen v reviji IT Systems 7-8/2020
Avtor članka: Uredništvo ZEBR.ai
