Za lastno varnost v vsakdanjem življenju nekako samodejno skrbimo. Uporabljamo varnostne pasove v avtu, čelado na kolesu in smučeh, v stanovanju imamo nameščeno varnostno opremo, ustavimo se pri rdeči luči in zaklepamo avto. V virtualnem svetu pa za svojo varnost skrbimo bistveno slabše.
VERJETNO je to zato, ker v vsakdanjem življenju vemo, kako se moramo gibati in na kaj moramo paziti. Poznamo grožnje in si zato znamo predstavljati njihove posledice, stvari počnemo samodejno in temu primerno tudi ravnamo. V digitalnem življenju pa z grožnjami nismo tako dobro seznanjeni. Večinoma ne vemo, katere točno obstajajo in kaj lahko prinesejo. Ob tem se nesreče zaradi kibernetskih incidentov, ker se vse bolj selimo v digitalni prostor, postopoma približujejo izgubam, ki jih povzročajo »tradicionalne« nesreče v resničnem svetu.
PASOVI DA, VARNOSTNO KOPIRANJE NE
Podjetje Acronis je v začetku letošnjega leta, še pred pandemijo covid-19, izvedlo raziskavo med posamezniki in organizacijami. Po njej je 68 odstotkov običajnih uporabnikov kdaj doživelo izgubo podatkov ali naprav, svojih ali družinskih članov. To je za tri odstotne točke več kot pri lanskem anketiranju. Občutno so se povečali strahovi običajnih uporabnikov pred napadi z izsiljevalsko programsko opremo (za 29 odstotkov), kriptojackingom (za 31 odstotkov) in socialnim inženiringom (za 34 odstotkov). Kljub temu obstaja veliko uporabnikov, ki svojih podatkov ne varnostno kopirajo ali drugače ne zaščitijo. Tako se po digitalnem svetu gibljejo, kot bi se vozili z avtomobilom brez pasov.
Podjetja se ščitijo bistveno bolj, vendar jih je že 42 odstotkov doživelo izpade poslovanja zaradi izgube poslovnih podatkov – to je za 12 odstotnih točk več kot lani. Na ravni podjetij se predvsem povečuje pogostost varnostnega kopiranja: občutno se je povečalo število IT administratorjev, ki varnostne kopije ustvarijo vsaj enkrat dnevno (zdaj 27 odstotkov) ali večkrat na dan (zdaj 15 odstotkov), medtem ko hitro upada število tistih, ki jih ustvarijo le enkrat ali dvakrat na mesec (zdaj 20 odstotkov). Vendar to še vedno ni dovolj, saj so napadi hekerjev usmerjeni predvsem tja, kjer jim prinesejo največ denarja. En sam napad na nezaščiteno organizacijo lahko povzroči milijonsko škodo, v primeru bolnišnice celo ogrozi življenja pacientov.
KAJ BOMO LAŽJE NADOMESTILI: MOBILNI TELEFON ALI PODATKE?
Zakoreninjeno imamo prepričanje, da je izguba fizičnega predmeta v resničnem svetu hujša od izgube digitalnih informacij. To ni povsem res: nekatere študije navajajo, da je izguba ključnih podatkov in zasebnih fotografij za mnoge ljudi čustveno pomembnejša od izgube mobilnega telefona, na katerem so bile shranjene edinstvene fotografije ali videoposnetki.
Kaj vse se lahko zgodi, če se v digitalnem prostoru ne zaščitimo tako kot v resničnem? Izguba osebnih podatkov in poslovnih dokumentov zahteva veliko časa ali sredstev za njihovo obnovitev. Izguba denarja zaradi napada z izsiljevalsko programsko opremo lahko pomeni, da bo treba izsiljevalcem plačati za ponovno vzpostavitev dostopa do kritičnih podatkov. Do izgube zasebnosti lahko pride zaradi objave občutljivih informacij, lažnih e-poštnih sporočil in računov ter posledičnih finančnih goljufij.
Torej ne drži, da so izgube ali kraje digitalnega premoženja v primerjavi z izgubami fizičnega premoženja zanemarljive. Ob vse večji odvisnosti od spletnega sveta se bodo še povečevale.
KAKO FIT STE?
Preostane nam le, da bolj opozarjamo na grožnje, pa tudi na rešitve, ki niso nujno niti zapletene niti drage. Pobuda Bodi Cyber Fit! je namenjena prav povečanju ozaveščenosti o tveganjih v kibernetskem svetu. Je odziv na položaj, v katerem le redkokdo zavestno zanemarja skrb za svoje zdravje v resničnem svetu, vendar podcenjuje tveganja v digitalnem svetu, ki imajo lahko enako resne posledice za njegovo osebno in poklicno življenje.
Največja težava torej ni varnost, temveč prav podcenjevanje groženj. Na www.budcyberfit.cz lahko posamezniki in podjetja izvedo več o aktualnih tveganjih v kibernetskem prostoru. Na voljo imajo preprost obrazec, ki po izpolnitvi anketirancu pove, kakšen je njegov rezultat Cyber Fit. Pobuda nagovarja potrošnike, ki svoje računalnike in mobilne naprave uporabljajo za osebne namene, profesionalne uporabnike ter organizacije, ki uporabljajo več računalnikov.
Če želimo v resničnem življenju ravnati odgovorno, hodimo na preventivne preglede k zdravniku. Če želimo odgovorno ravnati tudi v digitalnem življenju, bi morali imeti pregled nad stanjem svojega sistema kibernetske varnosti. Bodi Cyber Fit! želi delovati kot kraj, kamor posamezniki in podjetja prihajajo na preventivne preglede svojega kibernetskega zdravja.
To besedilo je bilo objavljeno 15. 10. v reviji Reflex
Avtor članka: Uredništvo ZEBR.ai
