Za večino ljudi je bil izraz VPN (Virtual Private Network) še nedavno nekaj povsem neznanega (pozor, ne zamenjujte ga s špansko gripo!). Šele okužba COVID-19 je nehote prispevala k pomembnemu izobraževanju na tem področju in številne uporabnike, ki delajo od doma, spodbudila, da so se začeli zanimati za varno povezavo s službenimi omrežji ter jo uporabljati. Vendar ne le VPN – običajni uporabniki so se med delom od doma lahko od blizu seznanili tudi s številnimi drugimi IT-pridobitvami.
Povezava VPN
Velik del zaposlenih se je čez noč znašel v svojih domačih »pisarnah«. Da bi lahko nadaljevali z delom, seveda potrebujejo internetno povezavo in dostop do informacij, shranjenih na službenih strežnikih. Prvo lahko uredijo prek domačega ponudnika, drugo pa je že zahtevnejše – dostop do službenih podatkov od zunaj bi moral biti hiter in predvsem varen, česar domači wi-fi vsekakor ne zagotavlja.
VPN ustvari podatkovni tunel med lokalnim omrežjem in računalnikom domačega uporabnika, zato je celotna povezava videti, kot da uporabnik sedi v pisarni podjetja. S šifriranjem prenesenih podatkov hkrati varuje informacije, shranjene na službenih strežnikih, pred branjem ali krajo. To je še posebej pomembno zdaj, ko so kibernetski napadalci zaznali priložnost in v povezavi s karanteno napadajo prav nezavarovane povezave.
Vendar je pri vzpostavljanju zanesljive povezave VPN treba upoštevati več pomembnih pravil, tako na strani podjetja kot uporabnika. Podjetje GFI Software, ki je med koronavirusno krizo brezplačno ponudilo funkcionalnost VPN svoje rešitve Kerio Control, na svoji spletni strani navaja 10 priporočil. Čeprav tu ni prostora za njihov celoten seznam, je v vsakem primeru ključno pravilo enostavna in hitra uvedba tudi za netehnične uporabnike, ki delajo na daljavo, zadostna zmogljivost povezave (vključno z mobilnimi napravami) in sistem za zagotavljanje neprekinjenega delovanja v primeru izpada internetne povezave.
Deljenje dokumentov
Še pred nekaj meseci je bilo povsem običajno, da so morali ljudje po prihodu domov dokončati nekatere službene obveznosti, zato so si dokumente in datoteke pošiljali na Dropbox ali Google Drive, da bi jih nato prenesli prek domačega omrežja. IT-skrbniki so sicer stiskali zobe, vendar so, dokler ni prišlo do varnostnega incidenta, zamižali na eno oko. Epidemija pa je povsem spremenila pravila igre: število takšnih uporabnikov je večkratno naraslo, prav tako pa tudi varnostno tveganje zaradi večje pozornosti hekerjev.
Mnoga podjetja so zato začela prehajati na profesionalne oblačne platforme za sodelovanje na daljavo, ki omogočajo deljenje in sinhronizacijo datotek. Prednost teh oblačnih storitev je, da lahko funkcionalnost za deljenje omogočijo skoraj takoj, takoj pa je na voljo tudi varnost na zelo visoki ravni. Običajni uporabniki so tako nenadoma dobili rešitev za svoje potrebe po hitrem in hkrati varnem dostopu do potrebnih datotek, shranjenih na enem osrednjem mestu.
Razmere so naklonjene oblačnim storitvam ne le za deljenje datotek, temveč tudi za zagotavljanje celovite oblačne kibernetske varnosti. Delo na daljavo povečuje uporabo celovitih platform za kibernetsko zaščito ter oddaljeno upravljanje in spremljanje pri ponudnikih MSP, ki ponujajo storitve, kot sta Acronis Cyber Protect oziroma SolarWinds RMM.
Videokonference, arhiviranje
Omejen dostop do pisarn oziroma omejene možnosti zapuščanja doma so zaposlene pri živih stikih usmerile k videokonferencam, spletnim seminarjem in v nekaterih primerih celo k celotnim virtualnim konferencam. Uporabniki so tako pridobili nove tehnične veščine (deljenje zaslona, klepetanje med prenosom, nastavitev ozadja ipd.) ter predstavitvene izkušnje v virtualnem okolju. Izkušnje IT-dobaviteljev kažejo, da se je v podjetjih v zadnjih dveh mesecih pospešil prehod na Office 365, pri čemer je bil glavni razlog Microsoft Teams.
Druga glavna motivacija za migracijo podjetij na Office 365 je prenos službene elektronske pošte v oblak. Organizacije, ki so prej nameravale e-pošto preseliti v Office 365, prehajajo prav zdaj – koronavirusna pandemija deluje kot pomemben katalizator. Zaradi celovite spremembe službene elektronske pošte narašča tudi povpraševanje po arhivskih rešitvah, ki zaposlenim omogočajo neposreden dostop do starejših e-sporočil in povečujejo učinkovitost njihovega vsakdanjega dela.
Ena od nedavnih šal na Facebooku je govorila, da največji spodbujevalci digitalizacije podjetij niso niti CEO niti CIO vodje, temveč COVID-19. Vprašanje je, koliko je v tej trditvi resnice, vendar je povsem nesporno, da so posledice koronavirusne epidemije prispevale k boljšemu razumevanju in uporabi sodobnih IT-orodij pri običajnih uporabnikih.
Avtor članka: Uredništvo ZEBR.ai
